Polsestra

Film Damjana Kozoleta (Nočno življenje) je prejel vesno za najboljšo žensko vlogo v Portorožu, svetovno premiero pa je doživel v uradnem tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih.

»Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, po navadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata.  Polsestro vidim kot film čustvenih napetosti in na drugi strani dramske spontanosti s trenutki človeške norosti, humorja in sreče. Živimo v nevarnih časih, v katerih prosperirajo norci in psihopati, zato je vse, kar nam ostane, sočutje. In humor.«
– Damjan Kozole

KRITIKE

»Ni lahko najti svežega pogleda na pogosto raziskovani svet disfunkcionalnih družin, a prav to uspe slovenskemu režiserju Damjanu Kozoletu z izjemno zabavno Polsestro. Gre za precejšen odmik od njegovega prejšnjega filma Nočno življenje, za katerega je leta 2016 prejel nagrado za režijo v Karlovih Varih; medtem ko je bilo omenjeno delo vizualno osupljivo, dramatično in nepopustljivo mračno, gre tokrat za bolj intimno in dostopno značajsko študijo, ki je sicer manj filmska, a zelo smešna in pripovedno bolj zadovoljujoča. Prav lahko bi se našel kdo, ki bi se mu zdelo scenarij vredno prirediti v film za angleško govoreče občinstvo.«
– Demetrios Matheou, Screen Daily

»Napetosti polno, a pogosto komično soočenje dveh nergaških sester, ki se spopadata z desetletji nerešenega vzajemnega sovraštva, se pred nami odvija kot učna ura iz ‘biti-čim-bolj-pasji’. Toda Kozole, ki se je v prejšnjih filmih ukvarjal s težjimi temami, kot so trgovina z ljudmi, politična korupcija in prostitucija, tokrat kljub mračni vsebini  naslika bolj svetel, pa tudi bolj smešen portret svoje balkanske domovine.«
– Stephen Dalton, The Hollywood Reporter

»izjemno precizna študija odtujitve in nezmožnosti komunikacije. Film zaznamujejo izpiljen dialog, pošten odmerek črnega humorja in povsem naravna igra.«
– Lenka Tyrpáková, Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih

»V lik uporniške Neže je Liza Marijina vnesla slojevitost in globino, ki subtilno namigujeta na skrita in potisnjena čustva, ki se skrivajo za navidezno grobostjo, nesramnostjo in samoironijo. Z natančnimi in dobro umerjenimi sredstvi ji uspe postopno razkrivanje emotivnega odpiranja svoje junakinje.«
– utemeljitev nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma