Notre-Dame v plamenih

NOTRE DAME V PLAMENIH predstavlja ponazoritev uničujočega dogodka, ki se je zgodil 15. aprila 2019, ko je katedrala utrpela največji požar v zgodovini. Film prikazuje kako so pogumni moški in ženske postavili svoja življenja na kocko, da bi omilili škodo in rešili, kar se je rešiti dalo. Pri snemanju filma je bila uporabljena najboljša možna tehnologija, s katero je bilo možno oživeti za historičen dogodek. 

Zgodba o požaru, ki je več kot samo to. Je zgodba o pogumu, o neverjetnih izgubah.

Neverjetno tragična zgodba o tem, kako je mogočna stavba Notre Dame 15.  aprila 2019 zgorela. Stavba, ki je mnogo več, kot le zidovi. Stavba z neizmerno bogato kulturno in zgodovinsko vsebino.

Režiser filma, Jean-Jeacques Annaud se spominja tega dne, kot bi se zgodil včeraj: »Bil sem v Vendéeju, v hiši, kjer televizija ni delala, zato sem prižgal radio in slišal predsednika Macrona, kako nagovarja ljudstvo. Tako sem izvedel za tragedijo, ki se je zgodila Notre Dame tistega dne. Nisem videl posnetkov, a iz opisov sem si škodo lahko samo predstavljal. Zelo dobro poznam katedralo že vse svoje življenje.«

Jérôme Seydoux, predsednik produkcijske hiše Pathé je decembra istega leta kontaktiral Annauda, da bi naredil 90 minutni film z resničnimi posnetki goreče katedrale, ki jih je premogel. Ko sta se dobila na sestanku, je bil režiser Annaud skeptičen, da ima Seydoux dovolj raznolikega materiala za dober film. A po srečanju je imel na mizi ogromno dokumentacije, člankov in zgodb o tem, kaj se je tistega usodnega dne dogajalo. Še istega večera, ko se je Annaud lotil pregledovanja celotne dokumentacije, se je odločil, da v filmu predstavi neverjento zgodbo o tem, kako je mogočen Notre Dame zgorel. Kot pravi: »Kar sem odkril v teh dokumentih, je bilo nepredstavljivo. Fascinanten skupek ovir, neuspehov in nerazumljivih odločitev, ki so vodili do te zgodovinsko neverjetne tragedije. Imel sem vse elemente za odličen scenarij.«

V središču zgodbe je seveda internacionalna zvezda, veličastna katedrala Notre Dame. Na drugi strani  imamo njenega nasprotnika, usodnega, uničujočega demona, ogenj. Med njima pa bomo spoznali neverjetno pogumne mlade ljudi, ki so bili tistega usodenga dne za Notre Dame pripravljeni dati svoje življenje, da bi rešili zidove in dediščino Notre Dama. Režiser Annaud se je že od začetka zavedal, da bo to velik film in da bo za predstavitev tako neverjetne zgodbe potreboval ogromno informacij, ter da se bo moral osredotočiti na resnične podatke, pričanja ljudi, ki so od blizu doživeli to strahoto, ki se je dogajala v tistih nepozabnih urah. Prav zato se je najprej osredotočil na dejstva, ki jih je imel in jih uredil kronološko. Kar ni bila najlažja naloga, saj je ugotovil, da ima vsaka priča svojo razlago zgodbe o tem, kje in kako naj bi se požar začel in tudi o tem, kdaj naj bi prvi gasilci prispeli na lokacijo.

Kar je najbolj presenetilo režiserja je bilo dejstvo, da naj bi se požar začel med ponedeljkovo velikonočno mašo, okoli 6:17, ampak je bil prijavljen gasilski enoti šel epol ure kasneje. Vse od jutra tega dne so si dogodki sledili v dramatičnem zaporedju in vodili do velike tragedije. V Notre Damu je tistega usodnega dne svoj prvi dan, kot požarni varnostnik nastopil nov varnostnik, ki pa presenetljivo do svojega prvega delovnega dne, nikoli še ni obiskal notranjosti Notre Dama in mu je bilo vse nepoznano. Ko so se vključili požarni alarmi, je poklical svojega šefa, a ker ta ni bil dosegljiv, je vrnil klic šele po  15ih minutah. Ker je zaradi slabe veze in nepoznavanja terminologije napačno razumel, kaj naj preveri, je to vodilo v katastrofo.

A glavno vprašanje ostaja, kaj je bil pravzaprav resnični razlog vrzoka požara. Vse do danes, skoraj 3 leta kasneje, še vedno nimamo odgovora na to pomembno vprašanje in uradna preiskava še vedno poteka. »Namen filma nikoli ni bil, da pride resnici do dna ali da opravi delo namesto glavnih preiskovalcev,« pravi Annaud. Odkril bo mnoge možne razloge, a pravi dokazi manjkajo. Notre Dame v plamenih temelji na dejstvih, ki so znana in prikaže sago reševanja katedrale, zato režiser poudari: »Prikazali bomo kako so jo pogumni ljudje rešili, ne zakaj in kako je bila skoraj uničena.«

Pri ustvarjanju filma in da bi pokazali notranjost in dogajanje med samim požarom, je filmska ekipa ustvarila repliko mogočne katedrale, ki so jo napolnili z dimom in ognjem, vodo iz gasilskih cevi in pepelom. Pri tem je želel ostati v Franciji in tako je s pomočjo najboljše produkcijske ekipe poustvaril požar in tako pokazati celotno njegovo razsežnost. Prav tako je bilo režiserju dovoljeno vstopiti v resnični Notre Dame, ampak zaradi grožnje po sesutju in nevarnosti, ki je v času snemanja še vedno vladala v katedrali, so dobili izjemno priložnost posneti nekaj kadrov v galerijah v Notre Dame. A ko so zgradili repliko te ogromne katedrale, notranje krožno stopnišče in zvonik, kar so potem za potebe snemanja zares zažgail, se je celotna filmska ekipa zavedala shrljivosti dogodka, ki se je zgodil aprila 2019 v Parizu.

Pri pripovedovanju te zgodbe je režiser slonel na želji, da to ni film o veri, čeprav zgori katedrala, sam je namreč ateist, a gloobko spoštuje vse oblike verovanja. Prav to je čutil tudi pri ustvarjanju tega filma. In pa globoko vero in spoštovanje v gasilsko enoto, ki je tistega pogubnega dne reševala katedralo. In prav te neverjetno pogumne ljudi je potrebno pri tej zgodbi posebej poudariti. Prvi so  na prizorišče prispeli 4 zelo mladi glasilci, 2 dekleti in 2 fanta, med njimi 2 popolna novinca ki še nikoli nista gasila dejanskega ognja. V tistem trenutku, ko so prvi 4 gasilci prispeli, je bil ogenj že 400 feet high. Režiser pravi, da je v celotnem procesu nastajanja filma spoznal ogromno gasilcev, ki so vsi imeli skupno točko, to je neverjetno skromnost in ponižost. Nihče od njih se nima za heroja, čeprav vsakodnevno ogrožajo svoje življenje. Prav vsi, s katerimi je govoril, so mu zatrjevali, da je njihovo življenje nič v primerjavi s tisočletno tradicijo in zgodovino kamnov in zidov ene izmed najbolj svetih stavb na svetu, Notre Dame. Čeprav so njihove zaščitne obleke narejene, da zdržijo temperaturo do 1.300F, in se je tistega dne v notranjosti galerij, ki so gorele, povzpela vse do 2.200F, niso kolebali, ampak so se pogumno in brez pomislekov podali na misijo reševanja.«Med poslušanjem vseh neverjetnih zgodbe, sem se začel zavedati, kako neverjetna in drugačna je bila ta operacija za ekipo gasilcev,« poudarja Annaud. Z vso opremo na sebi, ki znaša 40 kg, 15 dodatnih kg za cev, neudobnostjo dimnih mask in čelad, so se brez dvoma podali izjemno ozek stolp, da bi rešili Notre Dame. Kar je najbolj neverjetno pri celotni ekipi, ki so rešili Notre Dame, da si želijo ostati anonimni in to željo je režiser pri snemanju filma tudi upošteval in pri snemanju ni involviral resničnih gasilcev, ki so 15. aprila postali pravi heroji.

Pri nastajanju filma so svojo pomoč brez dvomov ponudili tudi ostali ključni akterji, ki so tudi na usodni aprilski dan igrali vlogo pri reševanju katedrale: celotna mestna hiša, pariška gasilska brigada ter policijska enot amesta Pariz. Vsi ti ljudje so tudi pomagali, da so film posneli dejansko na ulicah Pariza in prikazali potek dneva, ki se bo za vedno zapisal v zgodovino. Režiser se je pri ljudeh, ki so bili na položajih in se takrat pojavljali v javnosti, odločil uporabiti nekaj resničnih posnetkov njihovih izjav in prav tako resničnih posnetkov, saj so poznani po celem svetu in so v tistih kritičnih trenutkih postali nepozabni.

En izmed najbolj spektakularnih scen v filmu je, ko se sesuje spire in vault. Režiser je sezidal rekonstrukcijo.... z ekipo so po tednih priprav na ta dogodek, ko prikaže, kako se je 40m globoko VAULT sesul sam vase in pripravo kamer, ki na vročini ne bi zgorele, vse za končnih 1 minuto in 15 sekund na velikem platnu. Prizor so poustvarili s pravim požarom.

Med ustvarjanjem filma je režiser na družbenih omrežjih pozval ljudi, da mu pošljejo svoje »live« posnetke, ki bi pomagali pri časovnici in poustvarjanju dogodkov v Parizu 15. aprila 2019. Dobil je preko 6.000 posnetkov iz celega sveta, kar je potrdilo, da je bil to dogodek svetovnih razsežnosti.

Med ogledom filma se pokaže skoraj neverjetna lepota gotske arhitekture v plamenih, kar je hkrati grozovit in fascinanten občutek. Režiser pravi, da je gotska arhitektura skupaj s plameni izredno fotogenična dvojica. Prav ta nepredstavljivi kontrast je želel prikazati v filmu. Po opisovanju prvih prič, ki so prispele na prizorišče, je bil prizor, ko gori streha tako veličestne stavbe, kot je Notre Dame, apokaliptičen. V filmu vidimo potek dogodkov, spodrsljajev in usodnih napak, ki so privedle do skorajšnje katastrofe. Ko je režiser prejel vse informacije o usodnem dnevu in jih preučil, pravi, da se čudi, da je sploh ostalo kaj od same stavbe. A o Notre Dame govori kot o eni izmed igralk, s katerimi je imel priložnost delati in pravi, da je med vsemi najbolj dignified, ampak tudi najbolj ranljiva. Najbolj znana katedrala na svetu bo še leta morala imeti zaprta svoja vrata in jo bodo pazljivo obnjavljali, ampak s filmom bo njena skorajšna kruta usoda in njena veličastnost otali živi za vedno. To je stavba, ki je dokazala, da bo preživela leta in leta.