Dvanajstega ponoči

Vsak policijski preiskovalec prej ali slej naleti na primer, ki ga ne neha preganjati. Za Yohana je to Clarin umor … Dvanajstega ponoči je svojevrsten detektivski triler, v katerem se zrcalijo razklana sodobna družba ter skrhani odnosi med moškimi in ženskami. Film je slavil na letošnji podelitvi cezarjev, kjer je osvojil kar šest nagrad, tudi za najboljši celovečerec.

iz prve roke
»Navdihnila me je knjiga 18.3, Une année à la PJ, ki jo je napisala Pauline Guéna. /…/ V knjigi piše, da vsak preiskovalec nekega dne naleti na zločin, ki se ga dotakne bolj kot drugi, ki se iz skrivnostnega razloga zarije vanj kot trska in mu ne da več miru. Zdelo se mi je, da ne gre le za iskanje imen storilcev; da bi film lahko pripovedoval o obsedenosti in vse večji zbeganosti predanega preiskovalca, ki se sooča z nerešenim zločinom. /…/ S [soscenaristom] Gillesom Marchandom sva že od začetka čutila, da je v nerešenih primerih nekaj edinstvenega in privlačnega. Gilles je ravno končal s snemanjem dokumentarne serije za Netflix o primeru Grégory, zato je vedel, da nam lahko nepoznavanje resnice pomaga zastavljati globlja, bolj zanimiva vprašanja. Kadar film govori o zločinu, se pogosto zgodi, da režiser gledalcu najprej pove: ‘Tu je umor’, na koncu pa: ‘Tu je morilec’ – in to je vse, brez dodatnih vprašanj. Sam tega nisem želel. Pri zgodbi me je prevzela prav njena skrivnostnost, pa tudi dejstvo, da bližje ko gledaš, bolj se skrivnost poglablja. Kadar ne poznamo imena storilca, opazimo več; bolj se približamo preiskovalcem, medtem ko zaslišujejo in tavajo v temi; čutimo njihove dvome in naraščajočo frustracijo. Skrivnost veliko bolj razkriva delovanje institucij in človeka, kot bi ju lahko razrešitev primera. /…/ Ogromno novic obravnava primere nasilja moških nad ženskami. /…/ Kriminalisti, ki se morajo boriti proti temu nasilju, so skoraj izključno moški. /…/ O čem razmišljajo ti možje, medtem ko preiskujejo kazniva dejanja, storjena nad ženskami, ki bi lahko bile njihove hčere, partnerice, prijateljice, sestre? Kako gledajo na osumljence? In kako na žrtve? Kakšne občutke vse to vzbuja v njih? Gledalca smo želeli spodbuditi k postavljanju takšnih vprašanj.«
– Dominik Moll

kritike
»Dominik Moll se podpisuje pod najboljši francoski film leta.«
– Etienne Sorin, Le Figaro

»Razmišljujoča, vijugasta preiskovalna drama v slogu filmov, kot sta Zodiak [Davida Fincherja] in Nepozabni umori [Bong Joon-hoja], čeprav v bolj intimnem obsegu. /…/ Napeti in pretresljivi triler je eno režiserjevih močnejših del; film, ki se s pomočjo žanrske šablone poglobi v vprašanja nasilja, spola in delovanja policije v sodobni Franciji.«
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter

»Zaradi preciznosti pripovedi lahko Dvanajstega ponoči postavimo ob bok filmu L.627 Bertranda Taverniera, zgledu tiste vrste realističnih kriminalk, ki prikazujejo vsakdanje delo policije, daleč od mitologije, kakršni smo v filmih pogosto priča.«
– Jean-Dominique Nuttens, Positif

»Dominik Moll ustvari Zodiak v francoskem slogu, izjemno učinkovito in vrhunsko odigrano ansambelsko policijsko preiskavo, v kateri psihologije likov razkrivajo razdvojeno družbo.«
– Fabien Lemercier, Cineuropa