Drage ljubiteljice, spoštovani ljubitelji gledališča,

Kulturni center Kočevje bo letošnjo jesen ponovno dvignil zastor in prižgal odrske luči za zaključen cikel kulturnih dogodkov. Vanj smo nanizali komične mojstrovine slovenskih gledaliških ustvarjalcev in skupaj z vami postali bogatejši za vsebine, s kakršnimi se ponašajo vse večje slovenske kulturne ustanove.

Vabimo vas, da vsaj nekaj dolgih in hladnih zimskih večerov preživimo skupaj ter se dodobra napolnimo z dobro voljo in energijo ob naši abonmajski ponudbi gledaliških komičnih biserov.

Za dodatne informacije smo vam vedno na voljo na telefonski številki 08 200 94 85.

I ♥ NJOFRA

Maribor. 80. leta prejšnjega stoletja. Še je živ tovariš Tito, še imamo rešpekt do Ljudske milice, Jugoslovanske ljudske armade, še se ve, kdo pije in kdo plača in kdo ali kaj je zunanji sovražnik. V socialističnem bloku živita mož in žena. In njuna hči. On, morda »gradjansko lice na službi u JNA«, naturaliziran Mariborčan (Vlado Novak), in Ona, morda Ljubljančanka z meščanskim, intelektualnim pedigrejem (Gojmir Lešnjak Gojc). Nekega jutra On pri britju zagleda z rdečo šminko na ogledalo napisano sporočilo njegove ljube hčerkice: – Njofra!
Hči je zbežala od doma – ker se bo poročila! In to skrivaj! Ne da bi vprašala ata, če dovoli! Nezaslišano. Mama za to seveda ve, a se dela, kakor da ne ve nič. In drži hčerki »štango«. Ko ata ugotovi še to, da žena ščiti hčerko, znori. Dvigne »auf« Ljudsko milico in se odloči, da bo šel do konca: Tale Njofra že ne bo njegov zet! Preprečil bo poroko, ugrabil bo hčer. In sploh: kdo je mladenič s čudnim imenom Njofra? Aha, to je Franjo! Zaprašena, staromodna in rahlo nostalgična komedija, za vse jugo nostalgike in tiste, ki to niti slučajno ne želijo biti. S petjem in plesom – zakaj pa ne?




Princeska na zrnu graha

Esmeralda, lastnica potujoče komedijantske skupine, ima polne roke dela s šolanjem novih pomočnikov – Antonija in Serafine. Hoja po vrvi in žongliranje je v njuni izvedbi popolna polomija, salt še nista zvadila… Kaj naj z njima?! A pravita, da znata igrati lutke. Menda sta zvadila „Princeso na zrnu praha“. Pardon – graha! Pa poglejmo pravljico o princu, ki mora poiskati ta pravo nevesto…
Lutkovno-igrana predstava je nastala po motivih istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena in pripoveduje o tem, da je vredno čakati na tisto, kar si srčno želimo, in ne pristajati na manj. Kajti, kjer dobrota je, ljubezen.
Poetika lutkovno-igrane predstave izhaja iz podobe več kot 100 let starega potovalnega kovčka in gledalcem predstavlja način pripovedovanja pravljic na sejmih in tržnicah iz tega časa…




Bikec Ferdinand

Zgodba o bikcu Ferdinandu ima čudovit nauk: drugačnost je treba sprejeti, saj je ravno zaradi nje naš Svet tako čudovit! Če si bik, še ne pomeni, da se moraš obnašati kot bik. Res, da je Ferdinand na zunaj gromozanski mišičnjak, a je nežen in miroljuben. Upre se ustaljenim tradicijam, saj hoče svoje življenje živeti po svoje. Če je velik, še ne pomeni, da mora biti grob in za razliko od okolice, se tega dobro zaveda. Ferdinand nasilje sovraži in se na napade vztrajno odziva z nenasiljem, odpuščanjem in ljubeznijo.
S predstavo želimo otrokom približati bogato špansko kulturo. Slišali bodo vroče španske ritme in spoznali marsikatero novo besedo (ole, magnifico, ai caramba, buenos dias, bella senorita, matador, arena in druge), na lastne oči si bodo ogledali flamenco s kastanjetami in pasodoble z rdečo ruto, ter izvedeli, kaj je sombrero. Predvsem pa bomo otroke popeljali v veličasten in hkrati krut svet bikoborb!




Realisti + nočitve za ekipo

Svet je šel po gobe, mi pa v najbližji nakupovalni center. Resničnostni šovi so naenkrat bolj resnični od novic. Tretji svet mučita ekologija in ekonomija, nas pa, koliko zdrži baterija. Treniramo pohlevnost. Hodimo v službe, ki jih ni. Samo še smrt in krediti so za nedoločen čas. Kam naj se normalen človek zateče drugam kot v teater? Nasmejmo se, preden bo prepozno.
»Kabaret je namenjen vam, spoštovano in izjemno občinstvo, ki kljub plazu impresivno butastega materiala, ki ga dostavljata splet in televizija, še vedno zberete moč za pot do gledališča. Je za pet igralcev, ki so dovolj genialni, da lahko ustvarjajo smeh iz praznega zraka in koncev cigaret. In je za pijanca, ker smo pač vesela, inkluzivna druščina. Dobrodošli med realisti – edinem resničnostnem šovu za normalne ljudi.« (Jure Karas)




Rozamundine čarovnije

Ekološko obarvana zgodba in skladbe, ki se v njej prepletajo, osveščajo o pomenu zdrave prehrane in gibanja ter obenem na nadvse zabaven način opozarjajo na posledice brezvestnega onesnaževanja narave.
Ko vse kaže, da našemu planetu ni več pomoči, Damjana na pomoč pokliče čarodejko Naravo, ki ne zmore le čarovnij, ampak obvlada tudi čudeže…
Damjana in njeni prijatelji predstavo in album posvečajo materi Zemlji in ji obljubljajo brezpogojno ljubezen in skrb. Pravijo, da se včasih skrb za naravo in pozornost do nje resnično zdita kot čarovnija, ki jo je težko razumeti. A prepričani so, da bomo sčasoma znali na ta način čarati vsi in da nam z skupaj z naravnimi silami lahko uspe, da bo Zemlja ostala naš dom.




Priznam

Priznam je avtorska predstava in hkrati osebna izpoved igralk. Pet deklet, pet različnih generacij in pet različnih dojemanj življenja, slovenske zgodovine in sedanjosti, ki na hudomušen način prikazujejo situacije v petih različnih življenjskih obdobjih. Igralke skupaj z gledalci znova podoživljajo pretekli čas, preko komunizma in Jugoslavije, jugoslovanske krize, vojne za Slovenijo, tranzicije, prvih korakov samostojne Slovenije, Evrope in kapitalizma.

Razmišljajo o sedanjosti in so odločene od doživetega in spoznanega zreti v svetlo prihodnost. Predstava, ki te nasmeji do solz in ti obenem da misliti. Te spomni in opomni. Pet rund, pet ključnih dogodkov, ki so se zgodili v petindvajsetih letih življenja v Sloveniji. Vse to v pravem ringu Dejana Zavca. »Nismo jugonostalgične, ne sodimo o času, ampak z njim razčiščujemo. Presojo prepuščamo gledalcu.«




Sapramiška 2: Sapramišja sreča

Sapramiška, ki jo vsi dobro poznamo, tokrat išče srečo. Noče namreč poslušati prijateljev, ki ji svetujejo, naj popravi razmajano hiško, preden bo prišla zima. Ošabno jih zavrne, ko pa snežni metež podre njeno domovanje, postane tako črnogleda, da si želi le še umreti.

Prijatelje, ki ji ponudijo pomoč, njena neprijaznost odžene, pri njej ostane le Regica, ki ji zaupa modrost, s pomočjo katere bo našla izgubljeno srečo. Sapramiška začne dobesedno uresničevati pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Spozna, da je dobro imeti prijatelje, da je to prava sreča ter da se dobra dela, prijaznost in gostoljubnost povrnejo z dobrim.




Iskrena spoved

Bonifacij in Marija, dva prav posebna lika, ki sta zaznamovala kultno nadaljevanko Ena žlahtna štorija.
Bonifacij je lokalni župnik, vendar ne ravno najbolj prepričljiv in trden verski vodja. V njegovi preteklosti tiči posebna skrivnost, ki jo deli ravno z Marijo.
Marija, gospodinja vinskih veljakov, je v vasi poznana po svojem dolgem jeziku, ki zabrusi huje kot burja. Je preprosta ženica, zaljubljena v Bonifacija. Pravzaprav je Bonifacij njena večna ljubezen. Ko se je odločil služiti Bogu, ji je seveda strl srce, toda obstaja skrivnost, ki ju je povezala za vedno.




Gospa Pehtra

Živela je vdova, ki je imela dve hčeri. Prva je bila pridna in lepa, druga pa lena in grda. Ampak vdova je imela leno rajši, ker je bila njena prava hči. Zato je morala pridna deklica vsak dan opravljati težka hišna opravila in presti, medtem ko je lena poležavala in se sladkala z marmelado.
Nekega dne pade pridni deklici motek volne v vodnjak. Ko ga želi potegniti ven, še sama pade vanj in se znajde v svetu Gospe Pehtre. Ta jo povabi k sebi domov in ji razkrije, kako s pomočjo pernice izdeluje sneg.